Adm. | E-Vizija | Aplikacije | Informacije o portalu | Kontakt

Blogi | Kolumne Naročam E-Vizijo:

Dobrodošli na portalu v torek, 11.12.2018!

Words! Gradivo! Gradivo!
Novo: igra z besedami Novo: plačljivo gradivo E-gradiva

Vsebina

/Domov
/Usposabljanja
/Svetovanja
/Delavnice
/Načrtovanje
/Pregledi in preizkusi
/Zakonodaja
/Analize, presoje
/Info. za podjetja
/Info. za javne službe
/Seminarji, sejmi
/Servis
/Človeški viri
/Galerije slik
/Strokovna literatura
/Pogovori

Facebook



Revija E-Vizija


E-vizija

Naroči se zgoraj!
BREZPLAČNO!




V sodelovanju s službami

Policija Gorska reševalna služba Jamarska reševalna služba Podvodna reševalna služba Združenje slovenskih poklicnih gasilcev Reševalci v zdravstvu

Vodja prvih posredovalcev psiholog – nujnost ali utopija


Sodoben svet stremi k hitremu razvoju tehničnih potencialov, pa tudi ostale sfere ne zaostajajo veliko. Imamo dobre razvojne centre, ki razvijajo odlične modele raznovrstnih novitet in pilotskih projektov. Tehnični razvoj je v polnem teku in - kar je mogoče celo strašljivo - temu ni videti konca. Še več, človek je lahko zaskrbljen, kakšen vpliv bo v prihodnosti imela elitna sfera znanstvenikov, katerih glavni proizvodi so roboti. Ali nas bodo nadomestili?

Kaj pa človek? Kje imamo razvojne centre, ki se ukvarjajo s tistim, kar daje življenje in od katerega je življenje odvisno? Kje je človek, od čigar znanja je odvisna razvojna znanost, tista znanost, ki nas mogoče izpodrinja? Ne želim, da ta članek izzveni kot eksekutor človeštva, ampak želim, da ta spodbudi razpravo o človeku, vodji, voditelju, ki se vsakodnevno srečuje z nečim, kar v njem ne uprizarja svetlih občutkov, veselja in radosti. Vsi se najbrž strinjamo, da je človek odločilen dejavnik vsega zavednega, vprašanje pa je, kaj je z našim nezavednim. Kdo pa je tukaj odločilen dejavnik? Genetika, naše znanje, iskanje samega sebe (najti svoj JAZ)? Nekateri psihologi pravijo, da je to življenjsko iskanje, garanje, borba, ki se nikoli ne konča. Naša notranjost ali duša je skupek prej naštetega in za zdravo dušo moramo veliko delati, garati.

Biti vodja - poveljnik v prostovoljnem gasilskem društvu (izraz prostovoljno je nepotrebna beseda v imenu društva, saj je že po zakonu katerokoli društvo obvezno prostovoljno, v kontekstu gasilstva pa se beseda prostovoljno doda zaradi poudarka našega humanitarnega dela, naše prostovoljne pomoči sočloveku) je umetnost med imeti red in disciplino in s tem seveda kvaliteto našega dela in med tistimi ugodnostmi, ki še privabljajo mlade ljudi, da se pridružijo gasilcem. Prav mladi rod je tisti, ki bo čez nekaj let enakovredno nadomestil sedanje operativne člane. Še kako zelo pomembno je to v gasilskih enotah širšega pomena, kjer si nikakor ne morejo privoščiti izpada generacije novih članov, saj lahko to privede do manj kakovostnega dela v prihodnjih letih.

In zakaj v naslovu vprašanje vodja psiholog – nujnost ali utopija? To vprašanje se nanaša predvsem na dve področji. Prvo smo že omenili in je umetnost vodje – poveljnika, da privablja nove kadre, nove ljudi, mlade, ki imajo željo in sposobnosti delati v gasilski organizaciji. Drugo področje pa je bistveno pomembnejše za sedanjo posadko prvih posredovalcev, ki se soočajo s težkimi in napornimi intervencijami. Gre za vlogo vodje – poveljnika, da pri svojih ljudeh v skupini ugotovi potrebo po psihološki pomoči.

Veliko je različnih mnenj, kakšna naj bo vloga vodje v skupini prvih posredovalcev. Ali naj bo to samo vodja kot vodja, ali hkrati še motivator, morda tudi koordinator skupine, ali celo psiholog … Prvi posredovalci se srečujejo z mnogimi stresnimi dogodki, ki jih kdaj pa kdaj ne morejo sami predelati. V takih trenutkih je vloga vodje povsem drugačna od klasičnih zadolžitev, ki jih ima vodja. Prepoznati krizno situacijo (krizno obdobje) pri kolegu in pravilno odreagirati je umetnost, ki jo mora vodja obvladati, če hoče obdržati močno skupino, ki ne bo ranljiva na psihološko težkem terenu in - na kar velikokrat pozabimo - v domačem družinskem okolju. Kaj torej to pomeni? Na kakšen način je potrebno postopati, da bi vodja lahko uresničil tudi ta vidik dela in zadolžitev?

Najprej bomo predstavili nekaj definicij, ki govorijo o travmi in o posttravmatski stresni motnji (PTSS). Travmo opredeljujemo kot neposredno doživetje (biti žrtev) nasilja v vojni, seksualno nasilje, telesni napad (rop, ugrabitev talcev, teroristični napad, mučenje, ujetništvo v koncentracijskih taboriščih, naravne katastrofe, težke prometne nesreče, mirno lahko dodamo službeno delo prvih posredovalcev), ko izvemo za težko diagnozo itd. Travmo doživi tudi oseba - očividec naštetih dejanj in dogodkov in se širi na bližnje osebe, ko izvejo, da je bil žrtev član družine oz. prijatelj. Definicija pravi, da tak dogodek zaradi svoje intenzitete povzroči trpljenje pri vseh ljudeh, ne glede na njihovo občutljivost. Reakcije so nujne in univerzalne.

PTSS se lahko pojavi pri osebah, ki so doživele travmo in lahko ima dolgotrajne težke posledice. Osebe podoživljajo trenutke smrtne groze, izgubijo zaupanje vase, v zdrav razum, v soljudi, v skupnost in družbene institucije. Velika težava ljudi, ki so doživele travmatsko izkušnjo, je, da nevede prenašajo svojo izkušnjo na druge ljudi: družino, širše okolje in tudi na osebe, ki nudijo pomoč. Zaradi tega se velikokrat zgodi - še posebej, če PTSS ni zdravljen - da razpadejo družine prvih posredovalcev. Tudi statistika potrjuje, da so pogostejše ločitve v družinah prvih posredovalcev.

In kakšna je sedaj vloga vodje? V kolikor so izpolnjene bistvene zahteve za delovanje skupine prvih posredovalcev, je seveda vse lažje. Če se skupina dobro razume in si zaupa, je velika verjetnost, da član skupine, ki občuti psihični vpliv videnega na intervenciji, to pove oz. zaprosi za pomoč. Taki primeri so žal zelo redki. V nasprotnem primeru pa je vloga vodje zelo pomembna pri ugotavljanju posebnosti v skupini. Vodja mora iz pogovora razbrati, kdaj nastopi trenutek, ko je potrebno članu skupine nuditi pomoč. Za to se mora usposobiti.

Situacijo mora obvladati že na samem kraju intervencije, kjer mora ugotoviti, kdaj nastopi trenutek, ko je potrebno skupino takoj odvrniti od posledic izpostavljenosti travmatični situaciji. Na podlagi tega, kar vidi in sliši (neformalni pogovori vodje s svojo skupino, opazovanje njihovega obnašanja, samoocenitev vodje), se mora vodja odločiti, kako bo ravnal naprej. To je največkrat delna ali celotna zamenjava skupine. Če posameznik iz skupine zagotovi, da je popolnoma pripravljen za nadaljnje delo, zamenja le tiste posameznike, ki sami izrazijo željo po zamenjavi, ali pa tiste, za katere oceni (njegova odločitev), da jo potrebujejo. Vedeti moramo, da tukaj ne gre za nezaupanje ali kakršnokoli drugačno načelo vodje, ampak izključno za preprečitev kakršnekoli psihosocialne travme.

Naslednja možnost je, da osebo, za katero vodja ugotovi, da je ogrožena, prerazporedi na drugo delovno mesto na kraju travmatičnega dogodka (intervencije), da ni več neposredno udeležena v nadaljnjem dogajanju. To ni najboljša rešitev in pride v poštev le takrat, ko vodja nima na razpolago nove skupine. Moje mnenje je, da se nikoli ne bi smelo zgoditi, da skupina na terenu ne bi imela zagotovljene možnosti takojšnje zamenjave, v kolikor bi bila ta potrebna. Organizacija prvih posredovalcev mora biti taka, da je vedno možnost zamenjave ekipe, ali vsaj posameznika, ko je to potrebno.

To sta dva ukrepa, ki ju mora vodja predvideti oz. uporabiti na terenu, da se izogne psihosocialnim problemom posameznikov. V nekaterih primerih pa ti ukrepi niso dovolj, predvsem takrat, ko se taki dogodki ponavljajo in jih posamezniki ne morejo več obvladati.

Naslednja možnost vodje je ukrepanje doma (v gasilskem domu takoj po prihodu z intervencije), ko se strasti umirijo in ko vodja natančneje vidi, kaj se s posamezniki dogaja. Sledi ukrep vodje, t. i. defusing, kar pomeni individualni pogovor vodje z operativci. To še ni strokovna pomoč, je informativni pogovor, namenjen natančnejši analizi posameznikov, ki bi lahko bili psihosocialno ogroženi. Če vodja to ugotovi ali le predvideva, mora takoj ukrepati in zagotoviti pomoč. Do tukaj je vse v pristojnosti vodje. Zavedati se moramo, da je vodja tisti, ki mora svojo skupino poznati in zanjo poskrbeti, da pride živa in zdrava z intervencije in da po njej normalno funkcionira.

V kolikor vodja ugotovi, da posameznik potrebuje pomoč, nastopi t. i. debrifing - pomoč osebe v enoti, ki je dodatno ustrezno usposobljena. To je oseba, ki je najbolj odporna na travmatične dogodke. Posebej pomembno je, da ji sodelavci oz. člani skupine zaupajo in da se vseskozi dodatno izpopolnjuje s tega področja. To je pomoč v obliki podrobnejšega pogovora o občutkih in čustvih, nikakor pa ta pogovor še ne pomeni kliničnega obravnavanja. V tem delu vodja ne sme več nastopati, saj gre za osebni iskren pogovor, ki lahko pomeni tudi grajo ali nestrinjanje z odločitvami vodje na intervenciji.

Če debrifing potrdi nujnost nadaljnje pomoči posamezniku, sledi klinični pristop reševanja problema. Nastopi klinični psiholog, ki je vnaprej znan in ki pozna problematiko prvih posredovalcev. Ta sistem mora biti vnaprej določen. Ne smemo dovoliti dolgih čakalnih vrst, saj gre za nujno problematiko, ki jo moramo obravnavati takoj oz. v najkrajšem času. Prvi posredovalci si to zaslužijo in od sistema to zahtevajo (to je že tema za kakšen drug članek za obravnavo sistemskih rešitev).

Pa se vrnimo nazaj na vprašanje iz naslova: vodja psiholog – nujnost ali utopija? Menim, da je odgovor na dlani - vodja mora biti tudi psiholog. Seveda ne govorimo o profesionalnosti psihološkega dela, govorimo v tistem, kar sem opisal v prejšnjih odstavkih. Nujno delo vodje je, da poskrbi za svoje člane v skupini, saj ne sme pričakovati, da bo vsak prvi posredovalec sam zaprosil za pomoč - še posebej, če govorimo o problematiki videnega na samem kraju travmatičnega dogodka. Ne sme pričakovati, da se bo posameznik sam umaknil s področja, še manj pa, da bo prišel do vodje in mu potarnal o problemu. Zato mora vodja situacijo sam odkriti in ustrezno ukrepati. Za to pa potrebuje usposabljanja in znanje tudi s področja psihologije.

Da in še enkrat da, vodja prvih posredovalcev mora biti tudi psiholog!

Tomas Felkar



Iz vsebine:


Vodja prvih posredovalcev psiholog, PTSS, vodja psiholog, Tomas Felkar

Oglasna deska








Revija E-Vizija


E-vizija

Naroči se zgoraj!
BREZPLAČNO!


Oglaševanje na portalu oz. v reviji


Oglaševanje na portalu Vizija Varnosti

Izkoristi priložnost
naredi pravo potezo!