Adm. | E-Vizija | Aplikacije | Informacije o portalu | Kontakt

Blogi | Kolumne Naročam E-Vizijo:

Dobrodošli na portalu v torek, 13.11.2018!

Words! Gradivo! Gradivo!
Novo: igra z besedami Novo: plačljivo gradivo E-gradiva

Vsebina

/Domov
/Usposabljanja
/Svetovanja
/Delavnice
/Načrtovanje
/Pregledi in preizkusi
/Zakonodaja
/Analize, presoje
/Info. za podjetja
/Info. za javne službe
/Seminarji, sejmi
/Servis
/Človeški viri
/Galerije slik
/Strokovna literatura
/Pogovori

Facebook



Revija E-Vizija


E-vizija

Naroči se zgoraj!
BREZPLAČNO!




V sodelovanju s službami

Policija Gorska reševalna služba Jamarska reševalna služba Podvodna reševalna služba Združenje slovenskih poklicnih gasilcev Reševalci v zdravstvu

Velike nesreče



MASS ACCIDENT EXERCISES

Jože Prestor
Prehospitalna enota Kranj, OZG OE ZD Kranj, Gosposvetska ulica 10, 4000 Kranj,

IZVLEČEK
Vaje, ki jih predpiše Država, vključujejo v program vse službe, ki izvajajo zaščito in reševanje. Dogodki so različne narave in razsežnosti. Za preverjanje delovanja zdravstvenega sistema so pomembnejše vaje reševanja velikega števila poškodovanih oseb. Vaje, izvedene v zadnjih desetih letih, so analitično obdelane s pomočjo modela SWOT.

ABSTRACT
Services that perform protection and rescue are included in government ordered exercises. Events are different in nature and extension. Mass accident exercises are best way to check how health system functions. Accomplished exercises in last ten years are analyzed in detail with SWOT analysis.

UVOD
Slovenija še nima pripravljenega načrta, ki bi vsem sodelujočim službam predpisal jasne vloge pri reševanju ob velikih nesrečah. Po sklepu Vlade pa vsako leto odredijo več državnih medresorskih vaj, kar predstavlja edino formalno obliko aktivnega vključevanja služb, ki morajo na osnovi scenarija nesreče pripraviti lastne načrte ukrepanja. Izvedba vaje pomeni vrhunec priprav vseh služb. Najpomembnejši deli vaje analiza in širša predstavitev pa so predvsem v zdravstvu premalo izraženi. Zaradi tega veliko vloženega truda in organizacije ne dobi zaslužnega epiloga.

DRŽAVNE VAJE
Pripravo Države na ukrepanje v primeru velikih nesreč urejajo štirje zakoni, zakonske dopolnitve obstoječih zakonov in zakoni, ki urejajo sanacijo po naravnih nesrečah (Posočje).več zakonov. Pomembnejša sta Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (še o varovanju pred točo in utopitvami). Priprave na ukrepanje ob naravnih in velikih nesrečah regulira še 19 uredb, med njimi tudi Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč, ter skupaj skoraj 70 pravilnikov, sklepov in odlokov. Za uresničevanje uredb in navodil Vlada RS na svojih sejah vsako leto sprejme več sklepov o pripravi in izvedbi državnih vaj.

Po pregledu literature je ugotovljeno, da je bilo v zadnjih desetih letih od leta 1998 do 2007 v Sloveniji organiziranih 11 državnih vaj. Z enotami sil za zaščito in reševanje smo sodelovali na 5 mednarodni vajah.

- Septembra 1998 je bila v Posavski regiji izvedena vaja KLOR 98 med iztirjenjem cisterne naj bi se v okolje razlil utekočinjeni klor. Med nesrečo se je poškodovalo več delavcev. Pri reševanju je sodelovalo skupaj 280 članov, ranjence je oskrbelo 5 članov ekipe nujne medicinske pomoči (NMP) iz ZD Krško ter 20 članov ekip prve pomoči Civilne zaščite (CZ).

- V vaji POŽAR 99 junija 1999 je vlak na področju Ilirske Bistrice in republike Hrvaške zanetil obsežni gozdni požar je sodelovalo 240 gasilcev in skoraj sto pripadnikov ostali sil za zaščito in reševanje. Ponesrečencev ni bilo.

- Oktobra 1999 je na Gorenjskem potekala vaja LETALSKA NESREČA 99. Letalo s 53 potniki na krovu je po trku z lahkim letalom strmoglavilo v visokogorje. 35 preživelih je reševalo 400 reševalcev, od tega 15 članov NMP Gorenjska.

- V vaji MORJE 2000 sta zaradi tehničnih motenj v koprskem zalivu trčili dve ladji, in na eni je izbruhnil požar. Z vodne gladine se je izvajala pomoč poškodovanim na ladji. Zanje je poskrbela enota NMP iz prehospitalne enote Obala.

- Oktobra 2000 je v vaji TUNEL 2000 v predoru Ljubelj prišlo do prometne nesreče, v kateri je bil vključen tudi avtobus s potniki. Eno od poškodovanih vozil se po nesreči vnelo. Za ponesrečence, ki so jih iz predora prinesli gasilci, so poskrbele ekipe NMP iz Kranja in Tržiča.

- Novo sprejeti državni načrt reševanje ob železniški nesreči je bil preizkušen v vaji VLAK 2001 na progi Ljubljana – Zidani most. Večje število poškodovanih so gasilci, gorski in jamarski reševalci prenesli na mesto zdravstvene oskrbe, kjer so jih oskrbeli člani ekip NMP iz Zagorja, Trbovlja in Hrastnika. V vaji je sodelovalo 248 članov (9 članov ekip NMP).

- Ob porušitvi pregrade za preprečevanje poplav nad Logatcem je vdrla voda iz akumulacije v obliki vala, ki je najbolj ogrožene hiše zalil do višine dveh metrov. Zaradi hitrega poplavljanja je bilo življenjsko ogroženih več ljudi. V vaji UJMA 2002 se poškodujejo delavci, ki čistijo cestišče in jih zasuje plaz. Pred prihodom reševalcev iz ZD Logatec jih rešijo pripadniki enot prve pomoči CZ. Na vaji je sodelovalo 208 udeležencev (3 člani NMP).

- Novembra 2002 je prišlo med delovanjem Nuklearne elektrarne Krško zaradi napake do izpusta radioaktivne snovi v ozračje. Na vaji NEK 2002 je sodelovalo veliko število pripadnikov domačih sil za zaščito in reševanje ter posebni enoti iz Madžarske in Hrvaške. Zdravstveni dom Krško je bil v pripravljenosti za sprejem ponesrečenih.

- Leta 2003 je prišlo do nesreče v skladišču tovarne v Celju, kjer je izbruhnil hud požar po izlitju zelo hlapljivega in vnetljivega topila. V pripravi vaje je sodeloval tudi predstavnik NMP Celje. Med požarom so morali pripadniki CZ zaradi širjenja nevarnih snovi evakuirati bližnje naselje, enota NMP in pripadniki enote prve pomoči CZ so oskrbeli vse poškodovane in jih prepeljali v Celjsko bolnišnico. Enega hudo zastrupljenega poškodovanca pa je helikopterska NMP odpeljala v UKC v Ljubljani.

- Med glavnimi cilji vaje VLAK 2005 je bilo tudi preveriti zmogljivosti in možnosti za zagotavljanje nujne medicinske pomoči ter zdravstvene oskrbe velikega števila poškodovanih oseb v zelo kratkem času. Na progi Maribor – Prevalje je prišlo do trčenja potniškega vlaka s cisterno, katera je prevažala utekočinjen plin. V nesreči je umrlo 20 oseb, 55 je bilo huje in lažje ranjenih, 75 je bilo nepoškodovanih. Na vaji je sodelovalo 442 udeležencev, za poškodovane je skrbelo 41 delavcev na terenu in 172 v bolnišnicah.

- Leto kasneje je bila vaja LETALSKA NESREČA 2006, v kateri je pri pristajanju na letališče strmoglavilo letalo s 158 potniki. Nesrečo je preživelo 100 potnikov, več kot 40 je bilo huje ranjenih. Odzvale so se vse bližnje službe za zaščito in reševanje, med 281 jih je bilo polovico operativcev. Med službami NMP so se odzvale vse gorenjske enote, enoti iz Kamnika in Domžal ter več ekip in Ljubljane. V 45 minutah je bilo v reševanje vključeno 15 ekip, na sprejem poškodovancev pa sta se pripravljali Splošna bolnišnica Jesenice in UKC Ljubljana. V nadaljevanju vaje so ekipe NMP v kratkem času prepeljale 10 hudo in 10 lažje poškodovanih oseb v UKC Ljubljana ter pol manj v SB Jesenice.

- Jeseni istega leta je bila v kemični tovarni v Hrastniku nesreča, ko se je na internem tiru cisterna z klorom ob naletu poškodovala in v okolico je začel uhajati klor, ki ni nikogar poškodoval, je pa ogrožal delavce v bližini. Ekipe prve pomoči so jih umaknili na varno območje, kjer jih je prevzela ekipa NMP iz Hrastnika.

- Leta 2007 je bila izvedena zadnja državna vaja pri Novi Gorici TRK 2007, pri kateri je prišlo do trka več osebnih vozil z avtobusom polnim tujih turistov. Po trku je eno vozilo zdrsnilo v vodo, avtobus pa se je ustavil na brežini pod cesto. V reševanje so bili ponovno vključeni predvsem operativne sila za reševanje, od enot NMP so bile aktivirani vsi zdravstveni domovi v bližini in popolna mobilizacije kadra NMP iz Nove Gorice. Uradna analiza vaje še ni bila objavljena.

- Morda bi bilo fajn omeniti tudi lansko državno vajo KRKA 2009 v Novem mestu, saj je bila ta zadnja in ne v Novi gorici kot piše v prejšnjem odstavku.

Poleg omenjenih vaje so slovenske enote za zaščito in reševanje od leta 1998 sodelovale na petih mednarodnih vajah, prva je bila v Prekmurju – MURA 98. Onesnažene vodotoke so reševale ekipe iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Z enoto za RKB zaščito, ekološkim laboratorijem in enoto za meteorologijo je Slovenija na vaji COMPROTEX 99 skupaj z Avstrijo, Madžarsko in Slovaško gasila požar s prisotnimi nevarnimi snovmi v predmestju Bratislave. S problemom nesaniranih in nevarnih vrtin so se enote spopadle v bližini Lendave na mednarodni vaji VRTINA 2001, kjer so sodelovale tudi enote iz Hrvaške. 19 reševalnih enot s skoraj 1000 udeleženci iz 14 evropskih držav je v bližini mesta Wroclaw na Poljskem reševalo namišljeni potres. Poleg namišljenih poškodovancev v vaji EUROPOLEX 2005 so v tridnevni vaji oskrbeli tudi 9 resnično poškodovanih udeležencev. Največ udeležencev pa je bilo na vaji IDASSA 2007 pri Zadru na Hrvaškem. Med pripravo na koncert s pričakovano udeležbo med 500 000 in 700 000 poslušalci je območje prizadel potres. Glavni problem je bil zagotoviti začasno šotorišče za okoli 10 000 oseb. Vajo je popestrila ugrabitev talcev na letalu in grožnja teroristov z biološkim orožjem za množično uničevanje.

ANALIZA VAJ NA TEMO VELIKE NESREČ


V grobem bi predstavljene vaje lahko razdelili na vaje z velikim številom poškodovanih in na vaje s katastrofalnim delovanjem na okolje brez akutno poškodovanih oseb. Za preverjanje in usposabljanje zdravstvenega osebja so pomembne predvsem prve, ki najbolj obremenijo delovanje zdravstva. Razvoj in normativi zdravstva so naravnani na običajne obremenitve. V praksi so vidne zadrege delovanja zdravstvenega sistema že ob rahlo povečani obremenitvi, kot so na primer pojav sezonskih nalezljivih bolezni. Za bolj pregledno analizo so prednosti in slabosti izvedenih vaj predstavljene s pomočjo SWOT analize, ki se sicer pogosto uporablja v podjetništvu in marketingu, uporabna pa je za kritično ovrednotenje in določitev uporabnosti različnih modelov, tudi izobraževalnih.

PREDNOSTI priprav in izvajanj državnih vaj z večjim številom poškodovanih so v medresorskem pristopu. Vlada s sklepom obvezuje tudi operativne enote, kot so gasilci, policija in enote NMP, da se vključijo v načrtovanje usklajenega ukrepanja. To privede do širitve obzorja na službe in enote, s čemer se ekipe pri vsakodnevnem delu ne srečujejo. Sodelovanje zmanjšuje nesoglasja in trenja ter prispeva k tvornemu skupnemu delu. Vloga posameznih služb se zaradi vključevanja in združevanja ne zmanjša, na določenih področjih se še bolj izpostavi, da prevzamejo odgovorne in kompetentne naloge pri skupnemu cilju. Pomembna prednost izvedbe državne vaje so izpostavljene pomanjkljivosti pri analizi vaje in delovanja posameznih služb, tudi delovanja zdravstva. Že na vaji KLOR 98 so ugotovili, da policija in zdravstvo ne razpolagata z ustrezno zaščitno opremo, ki je sicer še pri gasilcih pomanjkljiva. V vaji Tunel 2000 analitiki ponovijo, da so ekipe zdravstva dobro uigrane in organizirane, primanjkuje pa jim določena specifična oprema za takšno vrsto reševanja. V vaji UJMA 2002 in TRK 2007 so analize pokazale, da so nekatera področja v Sloveniji šibko pokrita s službami NMP, na katere lahko poškodovanci edino računajo v kratkem času. Pomanjkljivosti pri opremljenosti so bil očitne tudi pri vaji NEK 2002, kjer je celo v sklepu napisano, da morajo vse službe poskrbeti za nabavo manjkajoče opreme (gasilci, policija, zdravstvo, promet). V analizi vaje POŽAR 2003 je delovanje službe NMP ocenjeno kot korektno in profesionalno, postavi pa se ponovno vprašanje ustreznih zaščitnih sredstev. V analizi vaje VLAK 2005 in LETALSKA NESREČA 2006 so izpostavljena že konkretna strokovna vprašanja. Karton poškodovanca je bil ocenjen kot neustrezen, pojavi se vprašanje delovanja bolnišnic v primeru velikega števila poškodovancev

SLABOSTI državnih vaj je ob obstoječem pristopu še vedno podrejena vloga operativnih enot. Če je reševanje človeških življenj na najvišjem nivoju nujnosti pri načrtovanju postopkov in reševanja, je vključevanje zdravstvenih služb, ki dejansko poskrbijo za poškodovane, običajno na zelo nizkem. Načrt posredovanja zdravstva je pogosto že kar določen v izhodiščih scenarija vaje. Za opredelitev dejanske vloge zdravstva je včasih treba vložiti veliko energije, da so ekipe NMP nato lahko odigrale vloge v skladu z dejanskimi možnostmi in čim bližje dobri praksi oziroma strokovnim smernicam delovanja zdravstva v podobnim razmerah. Pri načrtovanju vaj se zato večkrat opazi odmikanje od realne situacije, ko temelji reševanje na službah, ki imajo v resnici reakcijski čas daljši od dveh ur, ko sistem NMP že oskrbi večino najtežje poškodovanih oseb. Slabost državnih vaj je sicer kritična analiza delovanja zdravstva, ki v praksi nima nobene uporabne vrednosti, saj se opažene slabosti brez intervencij vlečejo že več kot 10 let. Problem z opremo zdravstva je bil izpostavljen že na vaji letalske nesreče leta 1994, 12 let kasneje na istem prizorišču razen izboljšav pri osebnih zaščitnih sredstev ni bilo nobenega napredka. Resorno ministrstvo sodeluje pri pripravi vaje, z izvedbo pa se končajo vse aktivnosti. Sodelujoče službe zdravstva ravno na tem nivoju pričakujejo več kritičnosti in tvornega reševanja ugotovljenih pomanjkljivosti. Slabost je tudi odmevnost izvedbe državnih vaj v zdravstvu. Informacije o izvedeni vaji, načrtovanju, novih spoznanjih in pridobljenih dragocenih izkušnjah, razen neposredno vpletenih in sodelujočih, ne dosežejo zdravstvenih delavcev. Slednje predstavlja pomembno pomanjkljivost, saj se v realnosti lahko vsi srečamo z reševanjem v veliki nesreči in takrat so izkušnje, ugotovljene na vajah, zelo pomembne.

PRILOŽNOSTI zdravstva v sodelovanju na državnih vajah so v pridobivanju prepoznavnosti sistema NMP, njene vloge in prednosti ter uveljavljanje sodobnih smernic za kakovosten pristop pri reševanju velikega števila ponesrečencev. Ministrstvo za zdravje bi moralo aktivneje pristopiti k načrtovanju državnih vaj, zdravstvena politika pa bi se morala zavzemati, da bi lahko zdravstvo dejansko preverilo svoje zmogljivosti in prilagodljivosti Sistem NMP bi moral s časom, kot nakazujejo zadnje vaje, prevzemati pomembnejše naloge pri reševanju življenj. Z izboljšanjem osebnih zaščitnih sredstev se ekipe NMP približujejo bolnikom v tudi bolj tveganem okolju (VLAK 2007, TRK 2007). Pri državnih vaja, kjer je reševanje situacije kratko,ali pa je kako drugače čas reševanja omejen (na primer zgolj na eno uro), bi morale pri reševanju sodelovati le enote, ki lahko ukrepajo v tako kratkem odzivnemu času.

NEVARNOSTI se skrivajo v neurejenih področjih. Najprej se izpostavlja problem financiranja. Zdravstvo ni več dolžno odvajati namensko sredstev od prihodkov, s katerimi bi pokrili stroške sodelovanja na državnih vajah, ali celo poskrbeli za lastno opremo namenjeno reševanju ob velikih nesrečah. Veliko zdravstvenih zavodov se srečuje z negativnim poslovanjem, ki ne omogoča obnavljanja iztrošene opreme in prostorov za redno dejavnost. Druga nevarnost tiči v kadrovskem pomanjkanju v zdravstvu, ki smo mu priča zadnjih nekaj let. Delo preko rednega časa, dežurstva, dodatno delo po pogodbi močno obremenjujejo osebje. Vabilo k sodelovanju na državni vaji bi bilo prevečkrat preslišano. Zato je tudi pristop zdravstva k načrtovanju pogosto zadržan. Pomanjkanje časa vpliva tudi na kakovost priprav. V tem pa se kaže največja nevarnost, kajti, če zdravstvo samo ni kreativno in kompetentno za svoje področje, ga pogosto urejajo osebe, ki nimajo dovolj širokega in kritičnega vpogleda v delovanje zdravstva, predvsem pa jim manjka strokovnosti in usklajevanja s splošno sprejeto doktrino ukrepanja zdravstva v podobnih situacijah. Naslednja nevarnost je zakonsko urejeno področje reševanja v državi. V zgoraj omenjenih zakonih so ekipe NMP omenjene kor ostale službe reševanja pri družbenih organizacijah (recimo javna podjetja, ki zagotavljajo prevoz oseb). Takšna uradno opredeljena vloga zmanjšuje možnosti pridruževanja pri reševanju problemov z opremo in ostalo podporo, ki so jo deležne predvsem sile z zaščito in reševanje. Službe NMP se morajo še nadalje opremljati za velike nesreče zgolj iz zdravstvenega denarja, ki se sicer namensko porablja za »medicinsko utemeljene« projekte kot je skrajševanje čakalne dobe in povečanje zdravstvenih programov (operacije, obsevanja, prevozi).

ZAKLJUČEK
Sodelovanje zdravstva z enotami je vedno potrebno pri načrtovanjih ukrepanja v primeru velikih nesreč, saj so običajno prisotne poškodovane osebe. Ker v vsakdanjem delovanju službe s hitrim posredovanjem (gasilci, policija, službe NMP) same izvedejo večino intervencij z več poškodovanci, se širši načrt z vključevanjem prostovoljnih enot za reševanje redko aktivira. Še redkeje pa se na terenu obe služi srečata, ali delujeta vzporedno. Takrat je potrebno poznati vloge obeh služb, imeti dogovorjen način vodenja in odločanja, saj se le tako službi lahko dopolnjujeta pri doseganju istega cilja. Izkušnje, pridobljene na skupnih vajah, so zato dragocene.

LITERATURA
Andrejek O. Vaja NEK 2002, UJMA št. 17-18, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana 2003; 284-8
Arhiv MZ – poročilo s sestankov in nadzorov državnih vaj
Božič Z. Vaja Morje 2000, UJMA št. 14-15, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana 2000; 378-81
But D. Vaja Požar 2003, UJMA št. 17-18, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana 2003; 289-92
Čibej J. Vaja Vlak 2001, UJMA št. 16, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana 2002; 385-90
Ferlin LA. Vaja Comprotex '99, UJMA št. 14-15, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana 2000; 375-7
Grilanc I. Vaja Vlak 2005, UJMA št. 17-18, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana 2003; 282-8
Krajič TC. Vaja Klor-98, UJMA št. 13, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana 1999, 312-6
Kuntarič B. Vaja Letalska nesreča 2006, UJMA št. 21, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana 2007; 207-15
Kuntarič B. Vaja Klor 2006, UJMA št. 21, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana 2007; 207-15
Majcen E. Vaja Ujma 2002, UJMA št. 17-18, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana 2003; 276-83
Posavec A. ur. Ukrepanje ob množičnih nesrečah, ZZBNS Sekcija reševalcev v zdravstvu, Ig, 2006
Prestor J., Štremfelj A. Sodelovanje službe NMP z gasilci, Simpozij o urgentni medicini, zdravstveni dom Celje in Slovensko združenje za urgentno medicino, Celje, 2006; 160-5.
Simič R. Vaja letalska nesreča '99, UJMA št. 14-15, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana 2000; 369-70
Simič R. Vaja Predori 2000, UJMA št. 14-15, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana 2000; 382-4
Slabe D., Herman S. Množične nezgode v Ahčan U. ur. Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri, Rdeči krkiž Slovenije, Ljubljana 2006; 637-51
Smodiš M. Mednarodna vaja Mura '98, UJMA št. 13, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana 1999, 317-25
Smodiš M. Mednarodna vaja Vrtina 2001, UJMA št. 16, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana 2002; 391-400
Šink F. Vaja Požar '99, UJMA št. 14-15, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana 2000; 372
Torkar D. Mednarodna vaja zaščite in reševanja Europlex 2005, UJMA št. 20, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana 2006; 391-400
Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč. Uradni list RS, št 92/2007; 12323
Zakon o odpravi naravnih nesreč – uradno prečiščeno besedilo (ZOPNN-UPB1). Uradni list RS, št 114/2005; 12354
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – uradno prečiščeno besedilo (ZVNDN-UPB1). Uradni list RS, št 51/2006; 5609



Iz vsebine:


Velike nesreče, Jože Prestor, dipl. zn.

Oglasna deska








Revija E-Vizija


E-vizija

Naroči se zgoraj!
BREZPLAČNO!


Oglaševanje na portalu oz. v reviji


Oglaševanje na portalu Vizija Varnosti

Izkoristi priložnost
naredi pravo potezo!