Adm. | E-Vizija | Aplikacije | Informacije o portalu | Kontakt

Blogi | Kolumne Naročam E-Vizijo:

Dobrodošli na portalu v torek, 13.11.2018!

Words! Gradivo! Gradivo!
Novo: igra z besedami Novo: plačljivo gradivo E-gradiva

Vsebina

/Domov
/Usposabljanja
/Svetovanja
/Delavnice
/Načrtovanje
/Pregledi in preizkusi
/Zakonodaja
/Analize, presoje
/Info. za podjetja
/Info. za javne službe
/Seminarji, sejmi
/Servis
/Človeški viri
/Galerije slik
/Strokovna literatura
/Pogovori

Facebook



Revija E-Vizija


E-vizija

Naroči se zgoraj!
BREZPLAČNO!




V sodelovanju s službami

Policija Gorska reševalna služba Jamarska reševalna služba Podvodna reševalna služba Združenje slovenskih poklicnih gasilcev Reševalci v zdravstvu

Oprema enot NMP za velike nesreče



EQUIPMENT OF MEDICAL EMERGENCY SERVICE FOR MASS ACCIDENTS

Jože Prestor
Prehospitalna enota Kranj, OZG OE ZD Kranj, Gosposvetska ulica 10, 4000 Kranj,

IZVLEČEK
V preteklosti je zdravstvo razpolagalo z lastno opremo za posredovanje v velikih nesrečah. Danes je večina opreme (tudi medicinske) za reševanje velikega števila ponesrečencev pripravljene v regijskih in državnih skladiščih. Do mesta dogodka, kjer bi jo službe, ki se prve odzovejo, lahko uporabile, ponavadi prispe prepozno. V prispevku je opisano trenutno stanje in projekt za rešitev težav z opremo pri velikih nesrečah na področju cele države. Zaradi multidisciplinarnega pristopa bi bila opisana oprema namenjena ekipam nujne medicinske pomoči, gasilcem in ostalim silam zaščite in reševanja.

ABSTRACT
In the past health service had its own equipment for intervention in mass accidents. Today a lot of equipment for intervention, including the medical one, is stored in the regional or state magazine. Arrival of the equipment to the scene of disaster is too late, so present services as firefighters, police and emergency medical team can’t use it. The current state is presented in the contribution as well as plan haw to overcome the shortness of equipment in mass accidents. Because of multidisciplinary accession to intervention in mass accidents, equipment should be accessible for emergency medical team, firefighters and others services for protection and rescue.


UVOD


Velike nesreče predstavljajo problem po celem svetu – zgodijo se razmeroma redko in nenapovedano. Službe so nanje pogosto slabo pripravljene. Največ različnih služb je aktiviranih prav ob velikih nesrečah. Takrat se pokažeta blišč in beda načrtovanja, organizacije reševanja, vodenja, učinkovitosti, opremljenosti in znanja ekip. Načrt za delovanje služb v primeru velikih nesreč je samo prvi korak. Službe je potrebno opremiti, kader pa mora biti usposobljen za ukrepanje v povsem drugačnih okoliščinah.

Služba nujne medicinske pomoči (NMP) pri reševanju različnih situacij, ki jih s svojimi viri ne more rešiti, sodeluje z drugimi službami – največkrat s sosednjimi službami NMP, z gasilsko reševalno službo in policijo. To so tudi službe, ki imajo sposobnost hitrega odzivna na nujne dogodke. V primeru velikega števila poškodovanih se aktivirajo vse razpoložljive službe v bližini dogodka. Odzovejo se z opremo, ki jo sicer uporabljajo pri rednem delu. Prvi, prispeli na kraj dogodka, bi morali prevzeti vodenje intervencije, vsi naslednji pa se vključijo v reševanje ponesrečenih. Zelo kmalu se pojavi problem pomanjkanja opreme za oskrbo poškodovanih. Reševalne ekipe z reševalnim vozilom so opremljene za oskrbo dveh težje poškodovanih, kar v primeru množičnih nesreče ni dovolj. Primanjkuje tudi odej, materiala za obveze, infuzijskih raztopin. Za težko poškodovane primanjkuje monitorjev za spremljanje zdravstvenega stanja in aparatur za diagnostično terapevtske postopke. Slabe vremenske okoliščine dodatno poslabšajo reševanje – poškodovane je potrebno umakniti z dežja in mraza ter poskrbeti za razsvetljavo in ogrevanje. Pri obsežnejših dogodkih, kjer traja reševanje dalj časa in se vključujejo tudi delavci iz pripravljenosti, pride do pomanjkanja zaščitnih sredstev za reševalce. Če reševanje traja več ur, je potrebno organizirati nadomestilo za izčrpane reševalce in poskrbeti za tople napitke ter hrano. S tem se zmanjšajo preobremenitve reševalcev, preprečijo se njihove poškodbe in možnost napak pri delu.


KAKO JE DANES ZDRAVSTVO PRIPRAVLJENO NA VELIKE NESREČE?


S prehodom v družbeno ureditev, v kateri se poudarjajo tržna usmeritev, večja liberalnost in samostojnost subjektov, je država izgubila prisotnost in vpliv na več področjih. Dobro poznane so nam še akcije Nič nas ne sme presenetiti, v katere so se vključevale urgentne službe, delavci, občani in zainteresirane skupnosti. Država je v okviru priprav na velike nesreče ustanovila in vzdrževala skladišča z opremo (civilna in vojaška). Zdravstvene organizacije so morale imeti v svojih prostorih pripravljena skladišča z opremo in odgovorno osebo, ki je skrbela za opremo. V času, ki je napovedoval razpad države in v obdobju tranzicije za obstoječo opremo ni nihče več skrbel. Mnogi zavodi so načeli zaloge zastarane opreme med osamosvojitveno vojno, nekateri pa so jo porabili za redno izvajanje zdravstvene dejavnosti. Novo oblikovani red je vzpostavil službe, ki so dolžne izvajati naloge za pripravo države na velike nesreče. Organizirana so regijska in državna skladišča z opremo, ki se ustrezno vzdržuje in obnavlja. Službe pripravljajo načrte, organizirajo in izvajajo prikazne vaje reševanja ob različnih situacijah večjih nesreč. V priprave so v glavnem vključene enote civilne zaščite in reševanja. V vsaki državi predstavljajo družbeno pomembno zaledje za ukrepanje ob velikih nesrečah oz. katastrofah. Zaradi množičnosti je pretežni del teh služb organiziran na principu prostovoljnega vključevanja – takšna oblika pa žal ne zagotavlja hitre odzivnosti ob nujnem dogodku. Ker oprema iz regijskih in državnih skladišč ob nesreči ne prispe hitro na mesto dogodka, je več urgentnih služb prilagodilo in pripravilo lastno opremo za velike nesreče.

Med prvimi je za opremo poskrbela največja služba nujne medicinske pomoči v prestolnici. Opremili so prikolico – nameščena je v Gasilski brigadi Ljubljana – in je pripravljena za posredovanje v primeru proženja načrta ukrepanja pri veliki nesreči. V njej so pripravljeni začetni kompleti za oskrbo 40 poškodovanih oseb, kompleti za dokončno oskrbo 3 hudo poškodovanih, 20 nosil, napihljiv šotor 4x5 m s stoli in mizo ter komplet s kartoni poškodovanca in zaščitno opremo za reševalce.
Enota iz Centra za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze Maribor je kmalu po ljubljanskem vzorcu pripravila svojo prikolico. V dogovoru z enoto za hitro posredovanje pri PGD Pekre in Civilno zaščito so pripravili opremo v dveh prikolicah, ki se vsebinsko dopolnjujeta. Vsaka je opremljena z napihljivim šotorom – v prikolici Civilne zaščite je več logistične opreme (nosila, odeje, mizice), v prikolici NMP pa je oprema za oskrbo približno 30 poškodovanih oseb. Vsebina medicinske opreme je razdeljena je v več kovčkov, ki so na pogled zaradi vsebine različni.
Člani službe nujne medicinska pomoči iz ZD Kranj so skupaj s poklicnimi gasilci GRS Kranj pripravili projekt opreme za velike nesreče, kar bi moralo biti pripravljeno na nivoju države. Septembra 1998 je bil projekt prikolic z opremo za reševanje v primeru velikih nesreč posredovan lokalnim predstavnikom Civilne zaščite (v Kranju), Upravi RS za zaščito in reševanje in Ministrstvu za zdravje RS. Do realizacije projekta ni prišlo, je pa 9 let kasneje delovna skupina za prehospitalno NMP naročila delovni skupini za prevoze in opremo, da zbere vse podatke o obstoječih kompletih opreme za velike nesreče ter pripravi projekt, ki bi celovito rešil problem zdravstva z opremo za reševanje ob velikih nesrečah na področju države.


PROJEKT OPREME ZDRAVSTVA ZA VELIKE NESREČE


Delovna skupina za prevoze in opremo pri projektu NMP se je najprej dobro seznanila s značilnostmi posredovanja pri reševanju ob velikih nesrečah. Pri nesrečah, v katerih je večje število poškodovanih oseb, prve pridejo na pomoč službe, ki se lahko hitro odzovejo – reševalci, gasilci in policija. Pri reševanju se njihovo delo prekriva in dopolnjuje. Reševanje v širšem smislu ne zajema le medicinske oskrbe. Do mesta nesreče je potrebno najprej priti (pogosto težak dostop), najti ponesrečene osebe (tema, megla, slabo pregleden teren), jih zavarovati in prenesti z nevarnih mest (ukleščenje, ogenj, nevarnost eksplozije, uhajanje nevarnih snovi, rušenje zgradb ...), jim nuditi ustrezno medicinsko pomoč in jih zaščititi pred neugodnimi vremenskimi razmerami (dež, mraz ...) ter prepeljati v ustrezne ustanove. Kadar je veliko poškodovanih, jih ni mogoče takoj prepeljati v bolnišnico, zato je potrebno zanje v tem času poskrbeti. Potrebno je poskrbeti tudi za mrtve.

Delovna skupina za opremo je pregledala dokumentacijo PHE Kranj, RP KC Ljubljana in PHE Maribor o posredovanju in organizaciji v primeru reševanja masovnih nesreč ter predloge za pripravo vozila z opremo za pomoč ob večjih nesrečah in sprejela stališča:
• Primernejša oblika prevoza in hrambe opreme za primer množične nesreče je vozilo z lastnim pogonom in ne prikolica. Vozilo ima boljše vozne lastnosti, hitreje in bolj zanesljivo bo prispelo na težje dostopna mesta – večja uporabna vrednost opreme za predvideni namen. Zaradi hitrejše dostave opreme potrebujemo za zagotavljanje dobre odzivnosti manj vozil.
• Vozila bi se (namesto na vozila in prikolice) razdelila na manjša (kombinirana) z opremo za oskrbo približno 20 in večja (manjši tovornjak) z opremo za približno 40 poškodovanih oseb. Sama razporeditev opreme bi omogoča nivojsko, veliko bolj prilagodljivo uporabo opreme (odvisno od razsežnosti nesreče). Del opreme naj bo vgrajen v kontejner, ki hkrati predstavlja steno in omare z materialom ene od delovnih postaj (postaje za oskrbo težko poškodovanih pri veliki nesreči ali ambulanta pri srednje veliki nesreči). Vozila bi morala imeti pogon na vsa kolesa, primerna tudi za vožnjo izven utrjenih cest.
• Manjša vozila (za 20 ponesrečencev) naj bodo izdelana tako, da imajo ločljiv del z opremo (kontejner) od vozila. Ločljivost bi omogočila menjavo vozila pod istim kontejnerjem (življenjska doba vozila je običajno krajša od kakovostnega kontejnerja). Večjo uporabno vrednost bi ločitev predstavljala pri dostavi na težko dostopen kraj (letalska nesreča v gorah, železniška nesreča v soteski). Ločen del z opremo bi lahko s pomočjo helikopterja dostavila tudi na težko dostopne kraje (potres, porušeni mostovi), ali kraje, ki so zaradi racionalizacije slabše pokriti z opremo.

Po kritičnem pregledu projekta je delovna skupina za predbolnišnično NMP je sprejela stališče, da morajo biti izdelani natančni kriteriji za uporabo opreme ob masovnih nesrečah. Oprema mora biti dostopna, da jo lahko uporabljajo vse službe, zadolžene za posredovanje ob velikih nesrečah (NMP, gasilci, CZ, GRS).
• Vozila naj bodo postavljena pri poklicnih gasilskih enotah v zaprtem, ogrevanem prostoru, priključena na električno omrežje in redno vzdrževana, kar je tudi pogoj za njihovo brezhibno delovanje.
• Za tovornjake (kombinirana vozila) in opremo v njih priskrbi država. Vzdrževanje ob prevzemu prevzamejo lokalne službe – gasilci tehnično opremo in vozilo, službe NMP pa medicinsko in sanitetno opremo. Za vzdrževanje opreme in vozila mora biti pripravljeno natančno navodilo, ki ga ob prevzemu s podpisom potrdita predstavnika (direktorja) obeh služb.
• Po mnenju članov delovne skupine potrebujemo za optimalno pokritost Slovenije z opremo najmanj 5 tovornjakov za 40 ponesrečenih (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Nova Gorica) in najmanj 6 kombiniranih vozil za 20 poškodovancev (Murska Sobota, Slovenj Gradec, Novo Mesto, Postojna, Obala, Jesenice)
• Omenjena mreža vozil z opremo bo omogočala hitro dostavo opreme na celotnem ozemlju države v roku cca. 30 minut od klica, razen nekaterih področij (Tolmin – Bovško področje, Pivka – Ilirska Bistrica, Ribnica – Kočevje – s podrobnejšo analizo bi lahko izpostavili še kakšno območje), ki bi jih lahko rešili tudi tako, da se dodatna dva kontejnerja z opremo za 20 poškodovanih (brez vozila) locirata na obeh bazah zrakoplovnih sil SV in bi ga v primeru potrebe vojaški helikopter dostavil na mesto dogodka v ciljnih 30 minutah.
• V primeru nesreč večjih razsežnosti ali nedostopnosti po cesti, bi helikopter po enakem načinu dostavil tudi kontejnerje z manjših (kombiniranih) tovornjakov.

Večji del projekta je vsebinsko razdeljena oprema, oblikovana v sklopih: splošna oprema (dokumentacija, pisala, rjuhe, odeje, postelje, sredstva za komunikacijo ...), zdravila (reanimacijska zdravila, sredstva za lajšanje bolečin in cirkulatorno podporo ...), material za aplikacijo zdravil (brizge, igle, stojala za infuzije, razkužilo ...), zaščitna oprema (rokavice, jopiči, čelade ...), medicinska oprema (stetoskopi, monitorji, aspiratorji, ventilatorji. ..), oprema za aplikacijo kisika in intubacijo (sistemi za kisik in zaloga plina, maske, dihalni baloni ...), sanitetni material (gaze, povoji, opeklinski kompleti ...), imobilizacijska oprema (zajemalna in koritasta nosila, vratne opornice, nosila za otroke ...), kirurški seti in inštrumenti (pincete, peani, skalpeli, žage, seti za konikotomijo, plevrocentezo), oprema za posredovanje pri nevarnih snoveh ter logistična oprema, ki jo sestavljajo oprema za postavitev delovišč (šotori, mizice, gretje ...), električna napeljava (razsvetljava, agregati, hladilniki ...) in ostala neopredeljena oprema (orodje, vrečke za smeti, pitna in sanitarna voda, brisače). V prilogi projekta je vsebina razdeljena po kovčkih in deloviščih, vsi kovčki in pripadajoča oprema posameznega delovišča je v značilni barvi (bela, rdeča, rumena, zelena in črna)


ZAKLJUČEK


Skupina za spremljanje projekta NMP je opozorila tudi na dejstvo, da priprava opreme še ne pomeni, da je država pripravljena na posredovanje ob masovnih nesrečah. Brez ustrezne organizacije reševanja za področje cele države, ki bo preseglo lokalne interese in načrte, bo oprema celo nekoristna. Predpogoj za ustrezno rabo navedene opreme so jasna navodila in vzpostavitev dispečerskega sistema v zdravstvu (prva celovita – enotna zdravstvena služba).


LITERATURA


- Arhiv CNMP Maribor – opis vsebine in aktivacija prikolice za velike nesreče;
- Arhiv MZ – delovno gradivo DS za prevoze in opremo pri Projektu NMP;
- Arhiv OZG, kolegij za nujno medicinsko pomoč 1999 – 2007;
- Arhiv RP KC Ljubljana – opis vsebine in aktivacija prikolice za velike nesreče;
- Arhiv RP KC Ljubljana – Načrt zaščite in reševanja ob masovnih nesrečah, Ljubljana, 2001;
- Mohor M. ur. Oskrba poškodovancev na terenu. Zbornik predavanj IV. regijskega seminarja. Prehospitalna enota nujne medicinske pomoči zdravstveni dom Kranj in Slovensko združenje za urgentno medicino, Kranj 1999
- Prestor J., Štremfelj A., Sodelovanje službe NMP z gasilci, Simpozij o urgentni medicini, zdravstveni dom Celje in Slovensko združenje za urgentno medicino, Celje, 2006; 160-5.



Iz vsebine:


Oprema enot NMP za velike nesreče, Jože Prestor, dipl. zn.

Oglasna deska








Revija E-Vizija


E-vizija

Naroči se zgoraj!
BREZPLAČNO!


Oglaševanje na portalu oz. v reviji


Oglaševanje na portalu Vizija Varnosti

Izkoristi priložnost
naredi pravo potezo!