Adm. | E-Vizija | Aplikacije | Informacije o portalu | Kontakt

Blogi | Kolumne Naročam E-Vizijo:

Dobrodošli na portalu v torek, 11.12.2018!

Words! Gradivo! Gradivo!
Novo: igra z besedami Novo: plačljivo gradivo E-gradiva

Vsebina

/Domov
/Usposabljanja
/Svetovanja
/Delavnice
/Načrtovanje
/Pregledi in preizkusi
/Zakonodaja
/Analize, presoje
/Info. za podjetja
/Info. za javne službe
/Seminarji, sejmi
/Servis
/Človeški viri
/Galerije slik
/Strokovna literatura
/Pogovori

Facebook



Revija E-Vizija


E-vizija

Naroči se zgoraj!
BREZPLAČNO!




V sodelovanju s službami

Policija Gorska reševalna služba Jamarska reševalna služba Podvodna reševalna služba Združenje slovenskih poklicnih gasilcev Reševalci v zdravstvu

Izboljšanje organizacijske klime


Kakšne so konkretne možnosti za izboljšanje organizacijske klime v društvu?

I.del:

Vprašanje, ki si ga zastavljamo, je zelo enostavno, a hkrati sila zahtevno in dvolično. Enostavno zato, ker se nam zdi nekaj povsem samoumevnega, da se v društvu dobro počutimo, da se v njem nekaj dogaja in da imamo vsi, ki smo v njem, od tega koristi. Po drugi strani pa vemo, da če se v društvu nič ne dogaja, da je dolgčas, nimamo ambicij v njem biti in napredovati in da to ne vpliva pozitivno na počutje članstva. Da do takih negativnih občutkov ne pride, moramo za to nekaj narediti. Velik del odgovornosti za to nosi vodstvo društva — tisti vzvod, ki predlaga ali sprejema predloge, jih uresničuje, oz. da le soglasje za aktivnosti v društvu. Da dosežem namen tega članka, sem po elektronski pošti na nekaj naslovov poslal vprašanja o dejavnostih, ki se odvijajo v posameznih PGD. Dobil sem zelo zanimive odgovore in odlične ideje, kaj vse se da narediti, da bo počutje naših članov v društvu ugodno in pozitivno. V nadaljevanju bom poskušal predstaviti oz. strniti tiste dejavnosti v društvu, ki so posebej izvirne in pogoste. Vsekakor pa je potrebno povedati, da obstajajo skupni problemi pri uresničevanju nekaterih idej. Problem, ki je bil velikokrat izpostavljen, je miselni prepad med mlajšimi in starejšimi člani društva. Pogled starejših na dogajanje v društvu je drugačen, kot je pogled mladih članov, in prav ta drugačna miselnost lahko pripelje do razkola v društvu na področju »družabnega dogajanja«, pa tudi na drugih področjih. Velika škoda je, če se taka nesoglasja ne rešijo na miren in pozitiven način. To lahko pripelje do tega, da mladi člani ne bodo več prihajali v dom in se tam družili ter živeli za društvo, pač pa bodo svoj prosti čas izkoristili drugače, z drugimi aktivnostmi in v drugem okolju. Dobrega in uspešnega društva pa ni brez dobre in aktivne mladine. Ta problem je bil izpostavljen v odgovorih, ki sem jih dobil. Zato se mi zdi smiselno in nujno o tem spregovoriti nekaj besed v tem članku. Kombinacija mladih in starejših, je odlična in potrebna za kakovost in uspešnost, velikokrat pa pomeni tudi možnost razhajanja v miselnosti in načinih delovanja društva. Izgovori, kot so visoki stroški električne energije, večji stroški snažilke, potreba po večkratnem beljenju prostorov so le izgovori, ki ne vzdržijo in nimajo realne podlage za ukrepe, kot so nekaj prepovedati ali omejiti. Na ta način lahko izgubimo stik z mladimi v društvu, njihovo manjše aktivno delo ali celo odmik iz društvenega življenja. Verjetno je najboljša kombinacija delovanja društva ta, da se za nekatere projekte aktivirajo mlajše populacije v društvu, za nekatere pa starejše in da se eni v druge ne vmešavajo s svojimi predlogi in mnenji. Moramo pa poudariti, da se želja in potreba po druženju ne odražata le pri mlajših članih, tudi starejši morajo skrbeti za svoje dobro počutje znotraj društva in za to tudi nekaj narediti. Primer dobrega običaja je praznovanje okroglih obletnic članov ob rojstnih dnevih — od 50. leta dalje na 10 let, kjer se slavljencu kupi darilo in nekaj članov Upravnega odbora obišče jubilanta, od 75. leta dalje pa se to izvaja vsakih 5 let. Tak primer je seveda dober običaj, ki da članom vzpodbudo in dokaz, da v društvu niso pozabljeni, čeprav mogoče niso več tako aktivni.

V nekaterih predelih države je gasilsko društvo eno redkih ali celo edino društvo v vasi, v katerem se »nekaj dogaja«. V takih primerih je še toliko pomembneje, da se v njem ustvari taka klima, ki bo vanj privabljala vaščane. Velikokrat je občni zbor gasilskega društva eden izmed pomembnejših dogodkov v vasi, saj se po njem organizira družabno srečanje. Za zaključek koledarskega leta ima veliko društev skupno sejo poveljstva in Upravnega odbora, po uradnem delu pa sledi družabni zaključek za vse aktivne člane društva s prigrizkom, včasih tudi plesom, ali pa samo s prijetnim pogovorom in obujanjem spominov. Nekatera društva imajo ustanovljeno športno sekcijo, ki skrbi za izlete, kolesarske ture, pohode in planinarjenje z namenom pridobivanja in ohranjanja telesne kondicije operativnih članov. Med gorskimi pohodi lahko veliko naredimo na medsebojni komunikaciji med člani društva. Udeležijo se jih lahko tudi družinski člani, ki se na tak način vklopijo v delovanje društva. Zelo pomemben je podatek, da se posamezni člani veliko družijo tudi v privatnem življenju — pridobivanje prijateljskih vezi, kjer sodelujejo vsi člani posamezne družine. Velikega pomena je, če sta v družini v društvu aktivna oba člana, saj se tako odsotnost enega člana, predvsem kar zadeva družabno življenja v društvu, zmanjša. Na tem področju mora samo vodstvo društva predlagati in vzpodbujati takšne aktivnosti, ki bodo vključevale vse člane družin, saj se bo morda s tem še povečala udeležba na družabnih srečanjih.

Rekreacija je zelo pomemben dejavnik gasilskega dela. Le-ta lahko pozimi, če nismo pravilno in dobro organizirani, močno zaostaja za potrebami in željami članov društva. Zelo razširjena možnost je preko zime najem in uporaba lokalnih telovadnic, ki so na voljo. Taka rekreacija naj bi bila na sporedu vsaj enkrat na teden. Člani društva se takrat zberejo, skrbijo za svojo telesno pripravljenost, obenem pa govorijo tudi o tematiki društva in kujejo nove zamisli in ideje. Gasilske veselice so stara slovenska navada s svojim pomenom. Razna društva (predvsem gasilska) prirejajo veselice predvsem zaradi druženja ljudi v kraju, pripisujemo pa jim lahko tudi širši pomen. Na vsaki taki »fešti« prireditelj stremi k temu, da bo imel ob koncu v blagajni čim več dobička. Tako si je pač potrebno na veselicah izmišljati zanimive popestritve dogajanja. Poznamo veselice s srčkovim plesom, z licitacijo torte ali svinjske glave, ugibanjem teže pršuta itd. Poznamo tudi veselice ob posebnih priložnostih, ki jih prav tako organizirajo gasilska društva in tako skrbijo za ohranjanje starih običajev, ki mogoče malce izgubljajo na pomenu. V nekaterih gasilskih društvih v Prekmurju organizirajo praznovanje dneva žena, ki je zaprtega tipa, vstopnice pa je mogoče kupiti pri organih društva. Organizacija takega dogodka ni vezana na članstvo v društvu, praznovanja se lahko udeleži vsakdo iz vasi. Tako širši populaciji vaščanov, krajanov, meščanov in drugih približamo življenje v gasilskem društvu. Pri pregledovanju starih zapisov z gasilskih veselic sem naletel na zelo zanimivo zgodbo, kako so potekale gasilske veselice nekdaj in kako so gasilci prišli na ta način do dodatnega denarja. Zgodba govori nekako takole: »Takrat je bil velika atrakcija arest (zapor). Na prireditvenem prostoru je za to določena skupina gasilcev postavila zapor. Zgrajen je bil iz lesenih brun in desk. Meril je 2 x 2 metra, imel je močna vrata in še močnejšo ključavnico. Streha je bila iz desk in lepenke, da je dajala senco zapornikom. Zapor so postavili nekje ob robu prireditvenega prostora, da ni motil ostalega dogajanja. Za dobro počutje zapornikov so vanj postavili tudi mizico, ki so jo včasih naredili iz kolov in deske kar na kraju samem. Na zunanji strani so izobesili zaporniški red, vključno s ceno zapiranja (ovaduštva) in seveda ceno varščine. Določen je bil tudi obratovalni čas. Za delovanje in nemoteno poslovanje zapora so bili potrebni organi pregona in uprave. Zanj sta bila zadolžena ječarja. Morala sta biti moralno-politično neoporečna in strogo nepopustljiva. Za prijetje in privedbo obdolžencev v zapor so skrbeli štirje varnostniki, ki so delali v parih. Postopek zapiranja (ovaduštva) je bil zelo kratek – obdolženec ni imel možnosti zagovora. Kdor je hotel koga spraviti v zapor, je samo stopil do ječarja, mu povedal ime in priimek obdolženca ter kje se nahaja, plačal zaporne stroške in stvar je bila z njegove strani urejena. Ječar je dobljeno prijavo posredoval varnostnikom, ki so s hitro, za okolico nemotečo akcijo prijeli osumljenca in ga spravili za zapahe. Kot za prijetje je bil kratek tudi postopek za izpustitev zapornika. Kdor ga je hotel osvoboditi, je stopil do ječarja in mu povedal, koga želi rešiti »strašne ječe«. Ta mu je izstavil račun za stroške prijetja in nastanitve v zaporu. Po plačilu računa je ječar izpustil želeno osebo, s čimer je bil primer zaključen. V opisanih postopkih so veljala vsa pravila igre, vendar se je lahko zaporniško dogajanje iz komičnega in zabavljaškega obrnilo v povsem drugo smer z resnimi posledicami. Tisti, ki so vodili igro, so morali biti zelo previdni in strpni do nekaterih zadev. Ko je bila veselica v polnem teku in so mladi fantje malo bolj pogledali v kozarec, se je hitro začelo iskriti ljubosumje. Če se je hotel posameznik (ali skupina fantov) nekoga znebiti zaradi deklet(a), ga je dal zapreti. Takrat pa je zavrelo. Večinoma so takšne spore uspešno zgladili in pomirili fantje ene in druge strani, včasih pa je prišlo tudi do ravsanja. Če je to preraslo v večji konflikt, je lahko pomenilo tudi konec veselice.« Opisal sem anekdoto izpred 40-ih let, ko so se dogajala taka veseljačenja na veselici. Nekaj nadaljnjih sodobnih prijemov za dobro vzdušje v društvu pa v naslednji številki Gasilca.

II.del:

V prejšnjem članku sem opisal nekatere možnosti oz. organizacijske ukrepe, kako izboljšati ali ustvariti ugodno vzdušje v društvu. Seveda je potrebno nekaj povedati tudi o tem, kdo je sploh odgovoren za to, da je vzdušje v PGD dobro, da se člani med sabo razumejo in da ne prihaja do nepotrebnih trenj. Vsako društvo — tudi PGD — ima svoje izvoljene funkcionarje, ki to niso le na papirju, ampak imajo obveznosti in naloge. Med nalogami so skrb za članstvo in dobro delovanje društva ter iskanje vzporednih dejavnosti, ki bodo ohranjale sinergijo med člani in simpatizerji društva. Skrb predsednika društva, v določenih segmentih pa tudi poveljnika, je, da najde dejavnosti, ki so zanimive za člane, ali da jim pusti prosto iniciativo za ideje. Seveda pa je naloga funkcionarjev, da ideje spremljajo in ugotavljajo, ali so sprejemljive za široko množico članov in — kar velikokrat ni zanemarljivo — ali so ideje sprejemljive za okolico in okoliške stanovalce. Okolica velikokrat negativno vrednoti PGD predvsem po dodatnih dejavnostih in »večernih dogodkih«. Prav zaradi tega je dialog med PGD (predsednik) in okolico zelo pomemben in nujen. Če imamo z okolico urejene odnose, je to velik dosežek, ki nam v marsičem lahko pripomore k idili našega dela. Taki problemi se pojavljajo predvsem v urbanem okolju, kjer je naseljenost prebivalstva velika, veliko manj pa na podeželju. Največjo težavo navadno predstavljajo bari, odprti za zunanje goste. V njih prihaja do hrupa in drugih nevšečnosti, ki pa velikokrat nimajo neposrednega krivca znotraj PGD, pač pa problemi izvirajo od zunanjih gostov. Zato je bolje, da imamo interni lokal, ki ga lahko koristijo le člani in simpatizerji društva. Pomembno je, da veljajo točno določena pravila obratovanja lokala, ki jih mora sprejeti Upravni odbor društva. V njem se člani društva zbirajo in družijo — to ima prednosti, pa tudi nekatere pomanjkljivosti. Pojasnimo! Prednost takega druženja je močna vez z društvom, ki mu pripadamo — vedno se kaj dogaja, imamo prijatelje in kolege, s katerimi debatiramo in izmenjujemo mnenja. To niso samo mnenja o gasilstvu, ampak tudi na splošno o dnevnem dogajanju. Ta »lokalček« je zbirališče enako mislečih in tudi mladine, ki formalno morda še niso člani društva. V kolikor imamo prostorske možnosti, lahko lokal izkoristimo še za rekreativno dogajanje — možnost uporabe namiznega nogometa (sl. 1), fliperja, pikada (sl. 2), v zadnjem času pa sta zelo popularna biljard in namizni tenis (sl. 3), ki ju lahko izkoristimo za večerna družinska srečanja zaprtega tipa, ki so lahko tudi tekmovalne narave. Je pa kljub temu potrebno opozoriti na določene pasti takega druženja. Ključni problem je prekomerno pitje alkohola na takih »zabavah« v gasilskem domu in povzročanje hrupa. Nekontrolirano pitje alkohola je posebej problematično takrat, ko med takim dogajanjem v gasilskem domu pride do intervencije. Alkoholiziranim osebam je odhod na intervencijo strogo prepovedan. Tega se morajo zavedati vsi člani društva in nikakor ne sme priti do zlorabe te prepovedi. Kaj več bi si lahko veljaki društva želeli, kot poln gasilski dom v popoldanskih in večernih urah, kjer se člani družijo, zabavajo in popijejo kakšno pijačo. Tako bomo vztrajno pridobivali na kvaliteti delovanja društva, člani bodo zadovoljni in zadovoljno bo vodstvo društva. Je pa seveda jasno, da je potrebno tako druženje sprejeti kot pozitivno in primerno, kajti nasprotovanje lahko hitro pripelje do neželenih učinkov. Zelo popularne so tudi različne ekskurzije, kjer se člani društva odpravijo na obiske po državi in preko njenih meja. Spodbujajo druženje članov in hkrati strokovno izpopolnjujejo njihovo znanje, predvsem široko razgledanost. K njim lahko prištejemo tudi pobratenja med društvi. Obiski so navadno skrbno pripravljeni in polni dogodkov, še posebej, če se sreča več društev. Tak primer je pobratenje med PGD iz Prekmurja, PGD z Gorenjske in gasilskega društva z Madžarske. Na vsakem srečanju se srečajo vsa tri društva s približno 20 člani, kjer se zabava običajno konča v poznih urah. Vsako društvo vsake 3 leta organizira srečanje in takrat je srečanje namenjeno vsem članom društva in simpatizerjem, zaključi se večinoma z veselico in zabavnim rajanjem. Poskrbljeno je za vse starostne skupine. Vsem je skupno druženje. Nekatera društva imajo ustanovljene športne sekcije, ki za člane organizirajo športne aktivnosti skozi vse leto. Zelo zanimivi so rekreativni pohodi, gorništvo, lahko tudi kolesarjenje. Na ta način se vzpodbuja rekreacija in športni duh med člani društva. Priporočljivo je, da se takih pohodov udeleži vsa družina. Nekateri slovenski gasilski domovi so prave trdnjave v velikosti in prostornosti. Zato ne čudi dejstvo, da se da ob ustreznem soglasju te prostore odlično izkoristiti in jih zapolniti z dejavnostmi, ki člane zanimajo. Lep primer take organizacije je fitnes v prostorih društva (sl. 4) , kjer se člani zbirajo in trenirajo na fitnes napravah ter pretegnejo svoje ude in mišice. Kako boljše izkoristiti prostor in kako boljše poskrbeti ta fizično pripravljenost članov? Prostor je lahko namenjen tudi zunanjim uporabnikom oz. meščanom in vaščanom, prav tako so uporabniki lahko člani drugih društev — razni nogometni klub in drugi — kar lahko pomeni tudi finančni prihodek za gasilsko društvo. Na podeželju je internet nekoliko manj razširjen kot v mestih, zato lahko koristno uporabimo internetni kotiček (sl. 5) v gasilskem domu — tudi uporaba informacijskega sistema VULKAN zahteva internetno povezavo. S tem lahko spodbujamo strokovno delo članov, dijakom in študentom pa omogočimo iskanje informacij, ki jih potrebujejo pri učenju. Pomembno je tudi uvajanje strokovne knjižnice v gasilskem domu (sl. 6), kjer bomo imeli zbrano strokovno literaturo, ki jo potrebujemo pri delu. A si lahko želimo še kaj?

slika 1
slika 1

III.del:

Organizacijska klima v društvu je pogoj za uspešno in dobro delovanje društva. V prejšnjih številkah smo opisovali predvsem družabne možnosti za izboljšanja le-te, v zadnjem članku pa se bomo osredotočili na operativne oz. tehnične možnosti, ki se nam ponujajo pri delu in organizaciji prostovoljnega gasilskega društva. Tehnične možnosti so tiste možnosti, ko ponudimo krajanom nekaj več kot le druženje. Ponudimo jim nekaj, kar bodo lahko ustrezno uporabili v svojem vsakdanjem življenju; nekaj, kar jih zanima, in nekaj, kar je povezano z opremo in tehniko, ki jo ima na razpolago prostovoljno gasilsko društvo. Imamo društva, ki ob četrtkih oz. vsaj trikrat na mesec organizirajo t. i. tehnične dneve v gasilskem domu. Kako je do takšnih aktivnosti prišlo? Poveljnik in somišljeniki so razmišljali, kako obdržati interes skupine mladih pripravnikov, da jih ne bi minila pripravljenost delati v društvu in da se ne oddaljijo od osnovne dejavnosti društva. Takim članom je potrebno dati nekaj več, nekaj, kar jih bo operativno pritegnilo in zadovoljilo njihove interese in pričakovanja. Na takih dnevih se pripravniki spoznavajo z orodjem, vozili in opremo, ki jo operativci uporabljajo pri svojem delu. Opremo sami preizkusijo na vaji, da dobijo občutek, kako se jo uporablja v praksi — na usposabljanjih in operativnem intervencijskem delu. Poleg strokovnega dela opravljajo tudi vzdrževalna dela v domu. Za ta dela določijo še druge člane — največkrat določijo skupino na seji UO ali nekoga zadolžijo, da zbere ekipo. Bistvo takšnega dela je, da preko opreme in naprav v gasilskem domu mlade spodbudijo in navdušijo za delo v društvu — in kar je zelo pomembno — za pomoč sočloveku, ko je ta pomoči potreben —spodbudimo notranji čut do sočloveka. Če nam to v društvu v okviru tehničnih dni uspe, smo naredili velik korak k boljšemu jutri za krajane. Naslednja stvar, ki je lahko za krajane zelo uporabna, predvsem za gospodarje, je učenje dela z orodjem — na primer društvo, ki je organiziralo usposabljanje za delo z žicovlekom (tirfor). To orodje je zelo uporabno na kmetijah, zato je zelo pomembno, da se usposobimo za varno in kvalitetno delo z orodjem. Na takšno usposabljanje pridejo člani društva, pa tudi tisti, ki niso gasilci. Na tak način lahko izkoristimo naše znanje in opremo za usposabljanje krajanov in vseh zainteresiranih, hkrati pa tudi sami pridobimo novo znanje za intervencije. Seveda se postavlja vprašanje, kdo naj poučuje oz. usposablja o temi. To je odločitev poveljnika društva, ki mora ugotoviti, ali ima v društvu usposobljene kadre z zadostnim znanjem za tovrstno poučevanje, ali pa jih mora pridobiti v drugem društvu oz. strokovni organizaciji. Slednja možnost je morda celo boljša, saj na ta način pridobimo na verodostojnosti predavatelja in povečamo zainteresiranost slušateljev. Dejstvo je namreč, da domači predavatelji, čeravno veliko vedo in obvladajo področje, nikoli ne dosežejo želenega učinka poslušnosti in soudeležbe pri procesu usposabljanja — veliko lažje to doseže zunanji izvajalec, ki hkrati izda potrdilo udeležbi na usposabljanju. Zaželeno je, da na takšna usposabljanja povabimo tudi nečlane društva. Zakaj? To je možnost, da usposobimo krajane za določeno delo in tako zagotovimo višjo raven varnosti v kraju. Naslednji primer skupnega usposabljanja je delo z motorno žago. Motorna žaga je doma v marsikaterem domu, velikega pomena pa je varno delo z njo. Nesreče z motorno žago — nesreče v gozdu — so v porastu. Usposabljanje za varno delo z motorno žago je zelo pomemben element, na katerega gasilci lahko oz. maramo opozarjati. Gasilci organiziramo usposabljanje za krajane in okoliške prebivalce ter s tem opozorimo nase in na naše delo. Obenem seznanimo ljudi o delu gasilcev in jih s tem pridobimo za delo v društvu. Odlična praksa v društvu je tudi organizacija pregledovanja ročnih gasilnih aparatov. Še dolgo se potem po vasi govori: »Naši gasilci so pa pregledovali gasilnike! Ni jim vseeno za nas in delajo za naše dobro.« Zakaj ne bi to postalo tradicionalna dejavnost gasilcev v društvu, kjer bi vsa gospodinjstva in gospodarstva v svojem okolišu seznanili z gasilniki in jim hkrati opravili servis? Nadaljevanje tega je lahko prikaz najpogostejših nesreč doma, na cesti in v gospodinjstvu. To je lahko dvakrat na leto — recimo marca in oktobra. Gospodinjstvom se pošlje vabilo in se jih obvesti o temah, predstavljenih na usposabljanju. Ena od možnih tematik so tudi nevarne snovi doma oz. na kmetiji. To je zadnje čase zelo pereča problematika, ki se je čedalje bolj zavedamo in se o njej pogovarjamo. Predstavimo lahko nevarnosti, do katerih pride, če neprevidno ravnamo s takimi snovmi. Odziv bo odvisen od časa, tematike in drugih dejavnikov, prisotnih v določenem okolišu. Nanje mora biti poveljnik društva pozoren, se jim sproti prilagajati in se nanje ustrezno odzivati.

Avtor: Tomas Felkar



Iz vsebine:


Izboljšanje organizacijske klime, gasilsko delo, uspešno in dobro delovanje društva, uspešno in dobro sodelovanje gasilskega kolektiva

Oglasna deska








Revija E-Vizija


E-vizija

Naroči se zgoraj!
BREZPLAČNO!


Oglaševanje na portalu oz. v reviji


Oglaševanje na portalu Vizija Varnosti

Izkoristi priložnost
naredi pravo potezo!