REANIMACIJA V ZVONIKU

 

 

 

IZVLEČEK

 

V prispevku je opisano reševanje bolnika, pri katerem je prišlo do zastoja življenjskih funkcij med zvonjenjem v cerkvenem zvoniku. Ob prihodu ekipe nujne medicinske pomoči na kraj dogodka bolnik ni kazal življenjskih znakov in je takoj potreboval zunanjo masažo in defibrilacijo srca ter umetno ventilacijo. Po medicinski oskrbi je bil bolnik prepeljan v Klinični center v Ljubljani. Po zdravljenju v bolnišnici je bil brez hujših posledic zaradi srčnega zastoja odpuščen v domačo oskrbo.

 

 

UVOD

 

Pri svojem delu se ekipe nujne medicinske pomoči v predbolnišničnem okolju srečujejo tudi z reševanjem zapletenih situacij, ki jim s svojim znanjem, opremo in organizacijo službe niso kos. Če so zapleti tehnične narave, običajno k sodelovanju povabijo gasilke enote, ki imajo potrebno znanje in opremo, da lahko nudijo varno in strokovno tehnično podporo. Med reševanji, kjer se ekipe nujne medicinske pomoči srečujejo s težjim tehničnim zapletom, je reševanje poškodovancev in bolnikov z višine ali globine. Dostop za reševalne ekipe do ponesrečencev, ki se nahajajo na višini ali v globini je zelo otežen, posebno to velja za večje višine in globine.

Primer oživljanja v zvoniku sodi med zanimivejše intervencije enote nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Kranj z več pogledov. V preteklih letih je bila intervencija  predstavljena kot primer zahtevnega tehničnega reševanja na mednarodnem simpoziju o urgentni medicini v Portorožu, kot primer uspešne medicinske intervencije ob srčnem zastoju na seminarju kardiologov Akutni koronarni sindrom na Brdu pri Kranju. Primer je bil tudi objavljen v Lancet kot skupni prispevek kardiologov KC Ljubljana in urgentih zdravnikov ZD Kranj.

 

PRIHOD NA MESTO DOGODKA

 

Sredi meseca maja 2003 je ob 10:35 uri dežurna sestra v Ambulanti za nujno medicinsko pomoč Kranj sprejela telefonski klic očividcev, ki ga je posredoval Regijski center za obveščanje iz Kranja. Iz klica je bilo moč razbrati, da je v zvoniku cerkve v predmestju Kranja nekomu postalo slabo in da ne kaže znakov življenja. Dežurna sestra je na kraj dogodka takoj poslala ekipo nujne medicinske pomoči. Ekipo so sestavljali dežurna zdravnica in dva zdravstvena tehnika. Zaradi bližine dogodka so na kraj dogodka prispeli prej kot v štirih minutah.

 

 

OSKRBA BOLNIKA

 

Prihod na mesto dogodka je bil zelo težaven, saj se je bolnik nahajal v prostoru na vrhu cerkvenega zvonika. Ker se je dogodek zgodil med cerkvenim obredom, se je morala ekipa prebijati mimo udeležencev obreda do vhoda v zvonik, ki je v cerkvi. Do bolnika so se morali vzpenjati po ozkih, strmih  stopnicah. Bolnik je ob prihodu na mesto dogodka ležal na hrbtu pod zvonovi. Pri bolniku so bili očividci, ki niso izvajali postopkov za oživljanje. Ob pregledu je bil nezavesten, dihanje ni bilo prisotno, ni imel tipnih utripov, zenici sta bili široki in neodzivni na svetlobo. Ekipa nujne medicinske pomoči je nemudoma začela z zunanjo masažo srca in umetno ventilacijo. Po prvem posnetku srca na monitorju je zdravnica ugotovila, da je pri bolniku prisotna prekatna fibrilacija z večjo amplitudo (slika 1). Bolniku je bil odmerjen sunek električnega dela 200 J preko kožnih nalepk, nalepljenih na prsni in hrbtni del trupa bolnika. Na monitorju se je prikazala asistolija, zato je ekipa nadaljevala z zunanjo masažo srca in umetno ventilacijo. Bolniku je bila preko istih nalepk nastaviljen zunanji srčni spodbujevalec (v skladu s takratnimi smernicami oživljanja ob sveži asistoliji). Na električne impulze se je bolnikovo srce kmalu začelo odzivati in je dobil posamezne  lastne utripe. Utripi po postajali pogostejši in tipni na stegnenični arteriji, kasneje pa tudi na zapestju. Takoj po defibrilaciji je bil bolnika endotrahealno intubiran, s čimer je imel zavarovano dihalno pot in bil priključen na nadzorovano umetno ventilacijo.

 

Slika 1: Zapis prekatne fibrilacije z monitorja

 

 

MEDICINSKO TEHNIČNO REŠEVANJE IZ ZVONIKA

 

Ob vzpostavitvi lastne cirkulacije je reševalec preko dežurne sestre – dispečerja, aktiviral enoto poklicne gasilske službe. Vodja gasilcev je vzpostavil zvezo z ekipo nujne medicinske pomoči na terenu, ki so mu predstavili situacijo. Na osnovi informacij so se gasilci lahko ustrezno opremili. Na mesto dogodka so pripeljali reševalno lestev, ki je s cestišča dosegla odprtino v zvoniku. Košara je opremljena z pomičnim ležiščem za nosila iz reševalnega vozila. Ker je bilo zdravstveno stanje bolnika stabilno, je lahko eden od reševalcev pričakal gasilsko enoto pred cerkvijo. Pomagal je pri namestitvi nosil v ležišče na košari in se potem z gasilcem vzpel do odprtine v zvoniku (slika 2). Dežurna zdravnica in drugi reševalec sta spremljala stanje bolnika, vzpostavila in zavarovala sta še vensko pot in ga pripravila za prenos. Očividci v zvoniku so medtem odstranili zaščitno ograjo na odprtini zvonika, nato pa pomagali pri nameščanju bolnika na nosila. Bolnika, ki je bil intubiran, priključen na umetno ventilacijo in imel vzpostavljeno vensko pot, je na poti z zvonika v gasilski košari spremljal zdravstveni tehnik. Ker z bolnikom ni bilo mogoče nesti tudi monitor, je zdravstveni tehnik, ki je spremljal bolnika, ves čas nadziral prisotnost utripov, umetno ventilacijo z ventilatorjem ter prehodnost venske poti. Bolnika so gasilci pomagali namestiti v reševalno vozil. Ekipa nujne medicinske pomoči je bolnika odpeljala v Klinični center v Ljubljano.

 

 

 

Slika 2: Reševanje bolnika iz zvonika

 

PREVOZ BOLNIKA

 

Med prevozom sta dežurna zdravnica in zdravstveni tehnik spremljala življenjske funkcije bolnika. Stanje bolnika je bilo stabilno. Bolnik je bil ves čas prevoza nezavesten, umetno ventiliran in je imel tipne utripe. Zdravil ni dobil. Bolnišnica je bila o prihodu ekipe s terena obveščena, da se je sprejemna ekipa lahko ustrezno pripravila. Ekipa nujne medicinske pomoči je bolnika predala v bolnišnično oskrbo 52 minut po sprejemu nujnega klica (bolnišnica je od mesta dogodka oddaljena 28 kilometrov) v ambulanti za NMP v Kranju. Do predaji je bil bolnik nezavesten, po GSC oceni je zbral 3 točke, bil je umetno ventiliran s prenosnih respiratorjem. Izmerjen sistolni krvni tlak je bil 150 mm (diastolni 80mm) živega srebra, nasičenost kapilarne krvi je bila 99 odstotna. Elektrokardiogram srca je prikazal sinusni srčni ritem s frekvenco 120 utripov na minuto (slika 3) in brez znakov miokardnega infarkta.

 

Slika 3: EKG zapis srca po oživljanju

 

REHABILITACIJA BOLNIKA

 

Bolnik je bil sprejet v klinični center v Ljubljani v enoti za intenzivno interno medicino. Po štirih dneh je bilo bolnikovo stanje stabilno. Bolnik je zadovoljivo dihal, zato so mu odstranili endotrahelani tubus. Pet dni po sprejemu je bil bolnik premeščen v bolnico Petra Držaja, kjer je bil po zaključenem bolnišničnem zdravljenju odpuščen v domačo oskrbo. Skupaj se je bolnik zaradi dogodka v zvoniku zdravil 21 dni. Na dan odpusta je bil bolnik zmerno psihoorgansko spremenjen in v domačem okolju dokaj samostojen. Po odpustu je bil še dvakrat obravnavan zaradi bolečine v prsih, vendar akutni koronarni dogodek ni bil potrjen.

 

 

ZAKLJUČEK

 

Reševanje življenjsko ogroženega bolnika je kljub težko dostopnemu mestu dogodka potekalo gladko in zelo hitro. Bolnik je bil odpuščen iz bolnišnice in je še vedno živ. Na ugodno reševanje je vplivalo več dejavnikov. Med najpomembnejšimi dejavniki je bila hitra odzivnost ekip zaradi bližine kraja dogodka. Drugo dejstvo je dolgoletno dobro sodelovanje med gasilsko službo in službo nujne medicinske pomoči predvsem na področju tehničnega reševanja. Nenazadnje je k uspešnemu reševanju pripomoglo tudi dejstvo, da so gasilci pred časom izvedli vajo reševanje iz istega zvonika.

 

 

 

 

 

 

LITERATURA:

1.       Greaves I. Emergency care – A textbook for paramedic 2ed, London, Saunders elsevier 2006; 455-63.

2.       IFSTA. Essentials of fire fighting 4th ed, Board of Regents, Oklahoma 1999 208-72

3.       Karren KJ,Hafen BQ, Limmer D. First responder : a skills approach, Brady - Prentice Hall 1998;5th ed: 519-22

4.       Mistovich J.J. Prehospital emergency care, New Jersey: Brady - Prentice Hall 2000: 468-81.

5.       O’Keffe M.F. Emergency care , New Jersey: Brady - Prentice Hall 1998: 525-8,

6.       Stanič K. Prestor J. Oživljanje v zvoniku V Gričar M. ur Urgentna medicina, Portorož, Slovensko združenje za urgentno medicino, 2003; 326 – 8.

7.       Vencelj B in sod. For whom the bell tolls? Resuscitation 61 (2004), 365 – 6.

 

VIR:

1.       Arhiv Prehospitalne enote NMP ZD Kranj

 

 

 

Jože Prestor, dipl. zn.

Prehospitalna enota NMP, OZG OE ZD Kranj, Gosposvetska 10, 4000 Kranj